Pohodniki DU Dobrova v veseli december z zimskim pohodom na Sv. Jakob.

Prvotno smo decembrski pohod načrtovali na Sabotin pri Novi Gorici. Glede na slabo vremensko napoved, pa smo se odločili, da ga izvedemo kar v okolici Dobrove. Tako se nas je 56 pohodnikov 5.12.2023 zbralo v Gabrju – Žirovnikovem grabnu, cilj pohoda, pa je bil        Sv. Jakob nad Katarino. Kot vsak pohod smo tudi tega vzeli zelo resno, kar se je videlo že po opremljenosti pohodnikov za zimski pohod, saj je preko noči naravo pobelil sneg. Pot katero smo izbrali večina nas še ni prehodila, saj se po tej poti le redki odpravijo na Katarino. Že po nekaj korakih, po rahlo zasneženi poti in nad nami zasneženimi drevesi, so se porajali občutki, kot, da smo se vrnili v mladost. Doživeli smo pravo zimsko pravljico in pogovor ni tekel o tekočih problemih, ampak kako smo v mladosti doživljali zimske radosti. Tudi, če je sem ter tja padel sneg z dreves na nas, nam to ni pokvarilo razpoloženja. Po razgibani poti, ki sta jo izbrala Anica in Franci smo prišli na Belo, zaselek z lepo obnovljenimi starimi hišami. Večina hiš pa je zgrajenih na novo in se koristijo kot vikendi. Po cesti smo nadaljevali pot proti Katarini in kar kmalu med drevesi zagledali naš cilj, cerkvico na Jakobu. V kraju Topolj smo se usmerili proti zaselku Brezovica pri Medvodah. Snega je tu bilo precej več kot v dolini, zato smo skrenili s poti in uživali s hojo po snegu. Ta naša odločitev se je kmalu izkazala za zelo koristno, saj smo v bližnji ograji zagledali srnico, ki se je s tačko ujela v ograjo in nas nemočno opazovala. Na srečo je bil z nami Franci, ki je lovec in je hitro pomagal srnici in jo rešil iz ograje. Ne vemo kaj bi bilo z njo, če ne bi bilo naših želja hoditi po snegu. Še malo hoje in začeli smo se vzpenjati proti vrhu, kjer stoji cerkvica Sv. Jakoba, zgrajena v 16 stoletju. Od tu je bil lep razgled v rahlo meglico zavite vrhove Julijski Alp, Karavank in Polhograjskega hribovja, ter v dolino, ki jo je pokrivala gosta megla. Po kratkem postanku za oddih, smo se zopet vrnili proti zaselku Topol in se v gostišču Vihra ustavili na kosilu. Pred odhodom, so nam naši vodniki pohodov obljubili, da bodo tudi v letu 2024 poskrbeli, da se bomo vsak mesec srečevali na pohodih. Zaželeli smo si varen korak tudi v prihodnjem letu in da vsi ostanemo zdravi.
Zadovoljni, da smo se kljub slabi vremenski napovedi in našim letom odločili, da opravimo še zadnji pohod v letu 2023, smo se po drugi, bolj znani poti na Katarino vrnili tja, kjer smo zjutraj pričeli naš pohod. 

Besedilo in fotografija: Vinko Kuder