Rahlo je še deževalo, vendar nas vreme ni odvrnilo od napovedanega pohoda. Z avtobusom smo se zapeljali do Lavrice, kjer nas je pričakal prijazni vodnik Franci Hrastar.
Pot smo začeli na Dolenjski cesti. Kmalu smo zavili levo, kjer stoji kozolec z oznako začetka Čemšeniške grajske poti.
Skozi naselje smo sprva hodili po asfaltni cesti, nato pa zavili na gozdno pot. Ta nas je skozi prelepo jesensko naravo pripeljala nazaj do asfalta in naselja Lisičje. V renesančnem dvorcu Lisičje sta nas pričakali prijazna baronica Maria Luisa in članica Turističnega društva Škofljica. Tudi drugi člani Turističnega društva Škofljica so nas pričakali in pripravili presenečenje, pravo pogostitev.
Baronica nam je predstavila zgodovino dvorca, povedala, kdaj in kako je nastal, predstavila njegove nekdanje lastnike ter nas seznanila z nekoč bogatim botaničnim vrtom.
O botaničnem vrtu je pisal že Valvasor. Zapisal je, da je v njem raslo 107 vrst tulipanov, 20 vrst narcis, 70 vrst hijacint, anemone, perunike in še mnogo drugega cvetja. Dvorec je obdajal tudi ogromen sadovnjak, ki je segal vse do doline. V njem je bilo več kot 50 vrst jabolk in prav toliko vrst hrušk, 12 vrst češenj, marelice, breskve ter številna druga sadna drevesa.
Baronica nam je predstavila tudi svoje oblačilo, ki ga je izdelala tekstilna arhitektka Olga Marguč.
Gospa Olga nam je pripovedovala, da so v teh krajih nekoč pridelovali lan. Pokazala nam je fotografije, ki prikazujejo njegovo pridelavo in uporabo. Za prijetno presenečenje pa je poskrbela tudi z domačo pogačo z lanenimi semeni, oblikovano v sonce.
Od dvorca smo pot nadaljevali po cesti do avtocestnega useka. Ponovno smo zavili v gozd in po približno 40 minutah prispeli do Malega, kjer smo si nekoliko odpočili. V bližini smo si ogledali partizanski spomenik, nato pa nas je ločilo le še nekaj minut hoje do vrha Molnika (582 m).
Z Molnika smo se spustili proti Orlam. Pri partizanskem spomeniku smo zapustili gozdno pot in se po asfaltni cesti povzpeli proti vrhu Orel.
Malo pred ciljem nas je prijetno presenetila naša članica Mojca. Pred domačo hišo nas je pričakala z okusnimi domačimi krofi in pijačo, kar nam je po poti še posebej teknilo.
V gostilnici Orle nas je že čakalo kosilo. Po dobri hrani smo čestitali našemu članu Franciju Kozamerniku za njegov jubilejni, stoti pohod. Iskrene čestitke!
Za konec smo se povzpeli še na razgledni stolp. Ker je bilo vreme oblačno, razgled ni bil najboljši, vendar se je pogled vseeno raztezal vse do Ljubljane.
Hvala Vinku za organizacijo prijetnega, zanimivega in poučnega pohoda!
Foto: Franci Hrastar
Besedilo: Irena Tomšič














