Člani DU Dobrova smo izkoristili lep jesenski dan in se odpravili na izlet z vlakom.
Obiskali smo Višnjo Goro, eno najbolje ohranjenih slovenskih srednjeveških naselij.
Z železniške postaje smo se peš odpravili na grič, kjer je središče kraja. Pri Hiši
kranjske čebele Apilab, nekoč šoli, sta nas pozdravili naši vodički  Petra in Ines.
Ines nas je popeljala po kraju in predstavila njegovo zgodovino. Spoznali  smo tudi
zakaj Višnjo Goro zaznamujejo živalski simboli polž, koza in čebela.
ZODOVINA VIŠNJE GORE
Kraj se omenja že leta 1269 pod imenom Stari trg. Zaradi turških napadov so se
prebivalci preselili na bližnji grič, kjer je bilo življene varnejše. Tako se je začel
razvijati današnji kraj.
Leta 1478 je cesar Friderik lll. povzdignil trg v mesto. Mesto so utrdili z obzidjem in
mu podelili trške pravice. Višnja Gora je postala pomembno trgovsko, prometno,
obrtniško in vojaško središče.
Grad nad krajem je prvič omenjen leta 1154. Pripadal je različnim plemiškim
rodbinam. Najpomembnejši za kraj in Slovenijo, so bili Višnjegorski. Konec 18 stoletja
grad začne propadati, danes pa so ohranjene le še njegove razvaline.
Od nekdanje šole se sprehodimo do mestnega vodnjaka. Na vrhu stebra je majhen
kip Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je Višnjo Goro omenjal in naslikal v svoji knjigi
Slava vojvodine  Kranjske. Ogledali smo si še mestno hišo, cerkev sv. Ane in učni
čebelnjak.
ZAKAJ POLŽ NA VERIGI, KOZA IN ČEBELA?
Grofje višnjegorski so bili pravi bojevniki. Ko so se vračal iz ene od bitk, so ob cesti
našli ranjenca. Odnesli so ga v grad in lepo poskrbeli zanj. Izkazalo se je, da je bil
beneški plemič. Ko so ga Benečani prišli iskat, so v zahvalo prinesli zlato polžjo
hišico. Ker je bila dragocena in je zamikala tatiče, so jo priklenili na verigo. 
Še danes lahko v kraju vidimo polže na svetilkah, vrtovih, križiščih in ograjah.
Seveda ne smemo pozabiti na kozo iz humoreske slovenskega pisatelja Josipa
Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Satiro Jurčič napiše, kot odgovor na
zasmehovanje in nagajanje sošolcev v šoli, ki jo je obiskoval v Višnji Gori. 
Posebno mesto v zgodovini in danes pa ima kranjska čebela. Višnja gora je
povezana s pomembno plemiško in čebelarsko družino Rothschutz, ki je v 19.
stoletju živela v bližnjem kraju Podsmreka in je odločilno prispevala k prepoznavnosti
kranjske čebele, njenemu  uveljavljanju in izvozu v svet.
Po sprehodu se vrnemo v Hišo kranjske čebele, kjer nas vodička Petra popelje po
virtualni razstavi. Podrobneje spoznamo družino Rothschutz, kranjsko čebelo ter njen
velik pomen. Seznanimo se  z njenim razvojem in življenju od ličinke do odrasle živali
čebele, ter spoznamo vlogo matice, trotov in čebel delavk. 
Na degustaciju medu izvemo, da med ni samo rastlinskega vendar tudi živalskega
izvora. Poskusimo več različnih vrst medu.
Izlet v Višnjo Goro je bil zanimiv in poučen. Spoznali smo bogato zgodovino kraja,
njegove zanimive legende in pomembno vlogo kranjske čebele.  Jesenski dan smo
preživeli v prijetni družbi ter se domov vrnili z novimi spoznanji in lepimi vtisi.

Besedilo in slike: Irena Tomšič