Lepo sobotno jutro nas je povabilo, na strokovno ekskurziji po zamejstvu. Vožnja čez državno mejo v deželo Furlanijo – Julijsko krajino in naprej po čudoviti pokrajini obdani s toplim jesenskim soncem.
Udobna vožnja brez zastojev nas je popeljala do Čedada. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru čez Hudičev most, ki se pne nad Nadižo. Ogledali smo si stolnico z znamenitim Rathisovim olterjem in bližnji langobardski Tempetto, ki se ponaša z bogato poslikavo in filigransko natančnim štukaturnim okrasjem iz 8. stoletja.
Pot smo nadaljevali do Ogleja, kjer je že od 3. stol. naprej bivala krščanska skupnost. Oglej ali Aquilea je postal v 6. stol. sedež patriarha in s tem prerastel v eno najpomemnejših središč starokrščanskega sveta. Poleg Ogleja so ta status uživali le še Jeruzalem, Aleksandrija, Konstantinopol in Rim. Izjemen pomen mesta v času pozne antike odseva v enem najpomembnejših spomenikov iz tega obdobja bazilika sv. Mohorja in Fortunata. Arhitektura slovi po številnih umetninah, predvsem pa po izjemno kvalitetnih talnih mozaikih iz 4. stoletja, kjer se poznoantični dekorativni elementi spajajo s krščansko simboliko. V naposredni bližini bazilike so ohranjeni tudi ostanki antičnega Ogleja, ki je bil prometno vozlišče na križišču med Alpami in Jadranom.
Tudi lagunsko mesto Gradež je bilo v zgodnjem srednjem veku žarišče kulturnega dogajanja, na kar še posebej opozarja cerkev sv. Evfemije. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata, zaradi česar je pomen Gradeža upadel.
Zapis: Jelka C.